By: Jakub Hlavaty
Izvršilne funkcije so skupek kognitivnih oz. miselnih sposobnosti, ki usmerjajo in nadzorujejo naše misli in vedenje. So kot šef, ki vleče niti tako, da vsi vpleteni igralci sodelujejo skupaj, tako pri postavljanju ciljev, kot tudi pri planiranju poti in izvrševanju korakov. In pod cilj ne mislim le to, kako bomo prišli na morje ali do prijatelja Petra, temveč sem spadajo tudi vsakodnevni dogodki, ki se dogajajo neprestano – od tega, kako si zjutraj namažemo marmelado na kruh, do tega kako rešimo enačbo s 3 členi, pa tudi to, kako na avtobusu odstopimo sedež starejšim (ali pa tudi ne) in še marsikaj drugega.
Verjamem, da se vam zdi čudno ali celo smešno – kaj imajo izvršilne funkcije z mazanjem marmelade na kruh? O, pa imajo, in to veliko. Mar nismo kot otroci vsi želeli jesti marmelado kar s taveliko žlico, direktno iz kozarca v usta? In potem smo pojedli pol kozarca sladke marmelade, pa nismo bili siti, le slabo nam je bilo. Naslednjič smo, preden smo potisnili polno žlico marmelade v usta, morda pomislili – hm, kaj pa če mi bo spet slabo, mar ne bi res raje pojedel/pojedla še malo kruha zraven? No, evo – to je že rezultat delovanja izvršilnih funkcij – samoregulacija in sposobnost nadzorovanja naših želja in uresničitve le-teh.
Ok, torej smo se odločili, da bomo tokrat pojedli marmelado s kruhom. Hm, spomnim se, da je mama vedno mazala zraven tudi maslo. Prav, torej bom na kruh namazala marmelado in maslo. Ha, kaj če bi poskusila drugače in namazala na kruh najprej marmalado in nato maslo? Dobra ideja. No, ali pa tudi ne, ker je marmelada bolj tekoča, zato bom težko po njej razmazala maslo, ki je precej bolj trdo. Ja, bom raje kar ostala pri tem, da je na kruhu najprej maslo in nato marmelada. Evo, pa so spet bile v akciji izvršilne funkcije – reševanje problemov oz. raziskovanje možnosti, realno ocenjevanje rezultatov in izbira najprimernejše akcije.
Dobro, sedaj smo se odločili, da bomo namazali na kruh najprej maslo in nato marmelado. Sedaj pa moramo to še izvesti. Se pravi – najprej moram vzeti velik nož in odrezati rezino kruha, nato odviti maslo, s tanjšim nožem na tanko namazato maslo, itd. Vse to je že planiranje korakov, ki so potrebni za izvedbo akcije in dosego cilja. Vsemu temu pa seveda sledi še dejanska izvedba in njam, slasten zajtrk je pripravljen.
Se sliši enostavno, kajne? No, pa ni tako enostavno za vse. Če take in podobne akcije, pa tudi tiste bolj zahtevne, opravljate brez večjih težav, potem vaše izvršilne funkcije delajo tip-top. Potem verjetno res še nikoli niste pomislili, koliko korakov je vpletenih v to, da od potrebe »Lačen/lačna sem« pridete do rezultata »Sit/sita sem«. Ali od »Pripraviti se moram za šolo« do tega, da je delovni zvezek z rešeno nalogo pospravljen v torbi in torba pripravljena za naslednji dan. Pa da pri reševanju enačb brez oklepaja najprej množimo in šele nato seštevamo, pa četudi je »+« prej kot »x«. Da ne omenim tudi povzemanja besedil, logičnega sklepanja in še marsikaj drugega.
Če na katerem od teh korakov zataji le en del izvršilnih funkcij, naloge ne moramo izvesti. Če se ne moremo nadzirati – pojemo pol kozarca marmelade. Če imamo slab spomin – se ne spomnimo, da mama namaže marmelado na kruh, kje kruh sploh je, ipd. Če imamo težave z reševanjem problemov – težko poiščemo različne možnosti rešitve problema, ne znamo realno oceniti teh možnosti, niti izbrati najprimernejše, kaj šele splanirati korake. In če se nismo sposobni osredotočiti na nalogo in doseganje cilja, nas na vsakem od teh korakov lahko oodvrne vsaka malenkost.
Ja, za vsem tem stoji šef v naši glavi oz. bolje rečeno skupina šefov, ki se predstavlja pod imenom Izvršilne funkcije. Triperesna deteljica, ki je najpomembnejša v tej skupini šefov pa je: Osredotočenost (pozornost), Delovni spomin in Samokontrola. In prav z vsemi tremi se ukvarjamo v programih BisterUm in BisterUmko. Včasih pomaga že to, da ozavestimo posamezne stopnje ali korake, spet drugič moramo precej vaditi in ponavljati, a vseeno – vaja dela mojstra in tudi skupina naših šefov v glavi je zelo učljiva skupina, ki se jo da natrenirati. Saj veste – pravijo, da so možgani plastični in to zato, ker lahko vsaj do neke mere na njihovo fizično in funkcionalno spreminjanje vplivamo tudi z miselno aktivnostjo