Bisterum se ni začel s Qockami ali Qačko. Oboje je nastalo iz Bisteruma.
Od leta 2015 se ukvarjam s kognitivnimi sposobnostmi – s spominom, pozornostjo, delovnim spominom, izvršilnimi funkcijami, jezikom, vidno-prostorskimi sposobnostmi in reševanjem problemov.
Kognitivne vaje in kognitivni trening so bili od začetka pomemben del Bisteruma, vendar me nikoli ni zanimala samo vaja sama. Predvsem me že ves čas zanima nekaj zelo praktičnega: Kako človeka pripraviti do tega, da svoje sposobnosti dejansko uporablja?
V desetih letih so se spreminjali načini. Nastajale so digitalne vsebine, tiskane zbirke vaj, vodeni kognitivni treningi in fizični pripomočki. Danes se Bisterum vse bolj usmerja v dejavnosti, pri katerih sodelujejo tudi roke, telo, prostor in drugi ljudje.
Cilj je ostal isti. Spreminjala so se orodja.
Kognitivne vaje in trening pred QOCKAMI
2015 ~ Začetek Bisteruma
Bisterum je nastal iz zanimanja za kognitivne sposobnosti in predvsem za njihovo praktično uporabo. Spomin, pozornost, delovni spomin, izvršilne funkcije, jezik in reševanje problemov niso bili zame samo teme za razlago. Zanimalo me je, kako iz njih narediti nalogo ali dejavnost, pri kateri mora človek svoje sposobnosti dejansko uporabiti.
Že od začetka je bilo zato v ospredju isto vprašanje: Kako človeka aktivno vključiti v razmišljanje, ne samo postaviti pred še eno nalogo?
ZAČETEK · KOGNITIVNE SPOSOBNOSTI · PRAKTIČNE VAJE
2016: Od posameznih vaj do strukturiranega kognitivnega treninga
V prvih letih Bisteruma so nastajale zbirke kognitivnih vaj, programi vodenega treninga in prvi pripomočki.
Zbirke BisterUm za miselno vitalnost so povezovale naloge za pozornost, delovni spomin, jezik, logiko in vidno-prostorsko zaznavanje. Pomembno je bilo predvsem to, da posamezna naloga ni aktivirala samo ene sposobnosti, ampak je pogosto zahtevala kombiniranje več procesov hkrati.
V istem obdobju je nastajala tudi BisterUm UMOVADBA – vodeni kognitivni trening, ki je povezoval prikaz nalog, delovne liste in moderirano reševanje.
ZBIRKE VAJ · UMOVADBA · DELOVNI SPOMIN · POZORNOST
2017–2018: Bisterum vsebine v širši praksi
V tem obdobju sem intenzivno razvijala nove kognitivne vaje, zbirke in materiale za uporabo v različnih okoljih.
Bisterumove vaje so uporabljali v psihiatričnih ustanovah, domovih za starejše in varstveno-delovnih centrih po Sloveniji. Namenjene so bile strokovnim delavcem in uporabnikom, ki so potrebovali raznolike naloge za spomin, pozornost, delovni spomin, jezik, logiko in druge kognitivne sposobnosti.
V tem obdobju sem intenzivno razvijala in izvajala tudi predavanja ter izkustvene delavnice o spominu, pozornosti in kognitivni vitalnosti. Ena od njih je bila delavnica Pozornost in spomin v KIKštarterju leta 2018, ki je povezovala razlago kognitivnih funkcij s praktičnimi vajami in vprašanjem, kako možgane ohranjati aktivne. Poglej zapis z delavnice →
Takrat je postajalo vse bolj jasno, da dobra kognitivna vaja ni samo vprašanje pravilnega odgovora. Pomembni so tudi način podajanja, težavnost, prilagoditev, motivacija in to, koliko različnih sposobnosti mora človek vključiti med reševanjem.
Vzporedno so nastajali tudi fizični pripomočki, med njimi Ta brihtne domine.
UPORABA V PRAKSI · STROKOVNE USTANOVE · PRILAGAJANJE · PRIPOMOČKI
2019 – 2025: Od posameznih vaj k širšemu razumevanju kognicije
Pot Bisteruma se je nato za nekaj let preselila precej bolj v raziskovalno in projektno okolje.
Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani sem najprej sodelovala pri projektu, povezanem z demenco, nato pa vodila in sodelovala pri drugih mednarodnih raziskovalnih projektih.
V tem obdobju sem se od neposrednega razvoja posameznih kognitivnih vaj nekoliko odmaknila, vendar je osnovna tema ostala ista: kako znanje o človekovih sposobnostih prenesti v nekaj uporabnega v resničnem življenju.
Sodelovala sem s Spominčico in ostajala povezana s področjem demence, kognitivnega upada ter podpore ljudem in njihovim svojcem. Skupaj smo pripravili kar nekaj različnih vsebin in izvedli mnogo delavnic po Sloveniji, med drugimi tudi v Trbovljah, Kamniku in Šentjurju,
Leta 2022 sem bila soavtorica poglavja Demenca – reševanje zdravstvenih, socialnih in finančnih izzivov v strokovni monografiji Gerontološkega društva Slovenije.
Delo v akademskem in mednarodnem projektnem okolju je Bisterumu dodalo še eno plast: več poudarka na raziskavah, dokazih, interdisciplinarnem sodelovanju in vprašanju, kako dobro idejo prenesti v prakso.
RAZISKAVE · DEMENCA · MEDNARODNI PROJEKTI · PRENOS ZNANJA
2026: Nazaj k oprijemljivim stvarem, gibanju in delu z rokami
Leta 2026 se Bisterum ponovno izraziteje vrača k lastnemu razvoju. Tokrat ne gre za vrnitev na začetek.
Vmes se je spremenilo okolje, spremenila so se orodja in predvsem se je nabralo desetletje dodatnih izkušenj – od razvoja vaj in dela z uporabniki do raziskovalnih projektov in sodelovanja z različnimi strokami.
Danes me zato še bolj zanima vprašanje: Kaj se zgodi, ko kognitivno nalogo prestavimo iz glave in zaslona tudi v roke, telo in prostor?
Iz tega nastajata dve današnji smeri Bisteruma:
QOCKE – fizični kognitivno-motorični pripomoček, pri katerem se prepletajo spomin, pozornost, izvršilne funkcije, jezik, matematika, vidno-prostorske sposobnosti in gibanje.
QAČKA – ustvarjanje in delo z rokami kot kompleksna aktivnost, ki zahteva pozornost, zaporedja, načrtovanje, fino motoriko, prostorsko predstavo, popravljanje napak in vztrajanje.
Nista odmik od starega Bisteruma. Sta njegova naslednja razvojna faza.
QOCKE · QAČKA · GIBANJE · PROSTOR · USTVARJANJE
Cilj se ni spremenil. Spremenilo se je okolje.
Pred desetimi leti me je zanimalo tudi, kako kognitivni trening prenesti na zaslon. Danes me predvsem zanima, kako ga spraviti z zaslona.
Tehnologija ni problem in Bisterum ni proti njej. Je uporabno orodje in v pravem kontekstu lahko naredi ogromno. Toda okolje se je spremenilo. Danes smo z zasloni obdani skoraj ves čas. Zato me vse bolj zanima, kaj kognitivni aktivnosti dodamo, ko jo prestavimo v fizični svet.
Takrat sem šla tja, kamor je šlo šele malo ljudi.
Danes se vračam tja, od koder jih je veliko odšlo.
Takrat sem videla prednosti digitalnega sveta. Danes jih še vedno vidim – precej bolje pa se zavedam tudi njegovih pasti.
Takrat sem podcenjevala pomen dela z rokami. Danes vedno bolj razumem, koliko prostora imajo ročne dejavnosti v našem vsakdanu: v gibanju, zbranosti, učenju, ustvarjanju, odnosih in preprosto v tem, da smo nekaj časa zares pri eni stvari.
Takrat me je precej prepričevala moderna mantra: “Hitreje. Lepše. Popolno.” Danes veliko bolj cenim tukaj in zdaj – z vsem, kar pride zraven.
S koščki radirke, ki ostanejo na mizi, ko se zmotiš, pobrišeš in poskusiš še enkrat. Z razparano nitjo, ker si napako v zanki opazil šele tri vrste pozneje. Z lesenimi kockami, ki jih moraš dejansko prijeti in prestaviti, ne samo podrsati po zaslonu. S prsti, ki sprva ne ubogajo tako, kot bi želel. Z vzorcem, pri katerem izgubiš štetje in moraš ugotoviti, kje si. Z izdelkom, ki ni povsem raven, simetričen ali popoln – pa je vseeno tvoj. In tudi z drugim človekom, ki sedi za isto mizo, pokaže drugačen način, opazi nekaj, česar sam nisi, ali preprosto dela zraven.
V digitalnem svetu lahko napako pogosto izbrišemo z enim klikom. Pri delu z rokami jo moramo opaziti, razumeti, se odločiti, kaj bomo z njo naredili, in včasih del poti narediti še enkrat. Morda je prav v tem nekaj, kar me danes toliko bolj zanima. Ne popoln rezultat. Proces, skozi katerega do njega pridemo.
Nisem se vrnila v preteklost. Danes samo bolje razumem, kaj res plemeniti naše življenje – in kaj je vredno ohraniti.
Sledi, ki so ostale
Bisterumove vsebine niso ostale samo na lastni spletni strani. Skozi leta so bile objavljene v medijih, uresničene v sodelovanju z drugimi organizacijami in vključene v druga strokovna gradiva. Te reference niso dokaz učinkovitosti današnjih aktivnosti ali vsebin. So pa preverljiva sled razvoja Bisteruma od leta 2015 naprej.
Bisterum v medijih
Članki in kognitivne vaje Bisteruma so bili objavljeni tudi v zunanjih medijih.
V reviji Viva – Dobro zdravje sem imela med majem in decembrom 2017 svojo rubriko
Možgančkanje, ki je naslavljala različne kognitivne sposobnosti in ponujala nabore nalog.
Preberite si:
Možgančkanje: Kako se odločate, ko ste srečni
Štukelj, T. (3. 11. 2017). Možgančkanje: Kako se odločate, ko ste srečni. Viva, revija za boljše življenje (288), 56–57.
Možgančkanje: Kako stres vpliva na naš spomin
Štukelj, T. (1. 12. 2017). Možgančkanje: Kako stres vpliva na naš spomin. Viva, revija za boljše življenje (289), 58–59.
Ko vsebina živi naprej
Nekatere Bisterumove vsebine so po objavi našle pot tudi izven Bisteruma – kot vir v strokovnih in pedagoških gradivih.
Poglavje »Demenca – reševanje zdravstvenih, socialnih in finančnih izzivov« je bil objavljen v strokovni monografiji Dolgotrajna oskrba v Mestni občini Ljubljana, 2022. Povezava na stran GDS
Članek »Kaj ima delovni spomin z branjem, razumevanjem in igranjem« je naveden med literaturo in viri v zborniku VIII. mednarodne strokovno-znanstvene konference Izzivi in težave sodobne družbe iz leta 2020. Poglej zbornik na dLib →
Bisterum se pojavi tudi v tujem pedagoškem gradivu. V predstavitvi »Didácticas contemporáneas«, pripravljeni leta 2017 v okviru specializacije Pedagogía y Docencia, je Bisterum naveden kot vir pri vsebini o strukturni kognitivni modifikabilnosti. Poglej pedagoško gradivo →
Takšne sledi so mi danes zanimive predvsem zato, ker pokažejo, da vsebina včasih nadaljuje svojo pot precej dlje, kot jo spremlja njen avtor.
Razvoj pripomočkov
Ta brihtne domine sem razvila v okviru Bisteruma, partnerji ZC KORAK in Centra KORAK pa so poskrbeli za izdelavo oziroma izvedbo pripomočka.
Nastale so kot fizični kognitivni pripomoček, ki povezuje razmišljanje z manipulacijo predmetov, vidno-prostorskimi sposobnostmi, načrtovanjem, motoriko in socialno interakcijo.
Poglej Ta brihtne domine
Bisterum vaje v praksi
Bisterumove kognitivne vaje niso bile namenjene samo individualnemu reševanju.
V obdobju 2017–2018 so jih pri delu uporabljali tudi v psihiatričnih ustanovah, domovih za starejše in varstveno-delovnih centrih po Sloveniji.
Prav uporaba v različnih okoljih je pomembno vplivala na moj pogled na prilagajanje nalog, težavnost, motivacijo in povezovanje več kognitivnih sposobnosti v eni aktivnosti.